Dobrodošli na naši spletni strani - 歡迎來到我們的網頁

Uspeh Tajvana rezultat vladne politike, prilagodljivosti in delavnosti


07.06.2011


Tajvan je lani beležil najvišjo gospodarsko rast v zadnjih 20 letih - 10,47 odstotka. Uspeh gre pripisati kombinaciji več dejavnikov - ustrezni vladni politiki, prilagodljivosti podjetij in delavnosti prebivalcev tega 23-milijonskega otoka, je v pogovoru za STA povedal vodja tajvanskega gospodarskega in kulturnega urada na Dunaju Chen Lien-gene.

Tajvan je imel v letu 2010 rekordno rast bruto domačega proizvoda, medtem ko večji del sveta še vedno okreva po gospodarski krizi. Slovensko gospodarstvo je na primer zraslo za 1,2 odstotka. V čem je skrivnost tajvanskega uspeha?

Nobene skrivnosti ni. Po mojem mnenju gre za kombinacijo več dejavnikov. Prvi je ustrezna politika vlade. Ko je leta 2009 izbruhnila finančna in gospodarska kriza, je naša vlada takoj zagotovila jamstvo za vse bančne vloge, tako da v finančnem sektorju ni bilo nobene panike. Pomemben dejavnik je tudi velikost podjetij. Glavni steber našega gospodarstva so mala in srednje velika podjetja. Njihova prednost je velika fleksibilnost, se pravi, da lahko hitro prilagodijo svojo proizvodnjo in tržno strategijo glede na razmere na trgu. In nenazadnje, Tajvanci smo zelo delovni ljudje. Kombinacija teh dejavnikov nam je torej pomagala prebroditi to krizo.

Kako bi ocenili gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Tajvanom? Menjava je trenutno precej skromna.

Po precejšnjem padcu v letu 2009 je dvostranska menjava lani znašala dobrih 120 milijonov dolarjev, od tega je Tajvan izvozil za približno 100 milijonov blaga. Trend je pozitiven tudi letos in v prvih treh mesecih se je povečala za dobro tretjino. Menjava je zelo neuravnotežena, zato poskušamo spodbuditi večji slovenski izvoz na Tajvan - tržišče s 23 milijoni potrošniki, ki je po mojem mnenju zanimivo tudi za slovenska podjetja.

Tajvan ima poleg tega izvrstne trgovinske odnose s Kitajsko, poznamo tamkajšnji trg, imamo dobre stike s tem tržiščem in slovenska podjetja bi lahko s pomočjo tajvanskih širila svojo dejavnost na Kitajskem in drugih azijskih državah. Dobro poznamo tudi druga azijska tržišča, saj je Tajvan največji investitor v Jugovzhodni Aziji - Vietnamu, Maleziji in Indoneziji.

Kako bi lahko državi povečali blagovno menjavo? Imate morda podatke o kakšni tajvanski investiciji v Sloveniji?

Na žalost zaenkrat v Sloveniji še ni bilo nobene tajvanske investicije. Je pa precej tajvanskih investicij v bližnji soseščini - na Madžarskem, Slovaškem in Češkem. Tajvanska podjetja so v teh državah investirala približno milijardo evrov in ustvarila okoli 35.000 delovnih mest. Največji tajvanski proizvajalec ekranov LCD bo na primer v kratkem odprl proizvodnjo na Slovaškem. Delo bo dobilo 3500 lokalnih prebivalcev, vrednost investicije pa je 190 milijonov dolarjev. Tajvanska podjetja se zavedajo priložnosti, ki jih ponujajo evropski trgi. Da bi bila blizu tržiščem, investirajo v teh državah.

Zakaj ne tudi v Sloveniji?

To se tudi sam sprašujem. Prepričan sem, da ima Slovenija visoko izobraženo in kvalitetno delovno silo, to mi več čas zatrjujejo tudi moji slovenski prijatelji. Verjetno pa je ena od ovir, da je slovenska delovna sila dražja kot v omenjenih treh državah. Tu mora vlogo prevzeti vlada, ki mora dati spodbude, da bi pritegnila tuje investitorje. Ena od možnosti je, da bi slovenska vlada ali gospodarska zbornica organizirala poslovno konferenco v Taipeiju, na kateri bi predstavila slovensko poslovno okolje in priložnosti za investiranje in trgovino. To bi bil dober prvi korak.

Edino slovensko pristanišče, Luka Koper ponuja najbližjo povezavo do tržišč Srednje in Vzhodne Evrope. Ali tajvanska podjetja izkoriščajo to možnost?

Tajvan z Evropo povezuje več tajvanskih ladijskih prevoznikov in nekateri poskušajo najti pristanišče tudi v tem delu Evrope, v Jadranskem morju. Ugotovili so namreč, da je ceneje in hitreje, če tovor, namenjen v Srednjo ali Vzhodno Evropo, raztovorijo tu namesto v Severni Evropi. Če bi prišla zanimiva ponudba, bi bile naše ladijske družbe gotovo zainteresirane za sodelovanje.

Kako bi ocenili dvostranske odnose na politični ravni glede na to, da Slovenija in Tajvan nimata diplomatskih odnosov?

Tajvan in Slovenija trenutno pravzaprav nimata nikakršnih političnih stikov na vladni ravni. V preteklosti je bilo sicer nekaj obiskov na parlamentarni ravni, vendar ti niso preveč pogosti. Pred nekaj meseci je Tajvan obiskal bivši slovenski premier Janez Janša in ta obisk je bil zelo uspešen.

Rad bi opozoril na dejstvo, da so se napetosti med Tajvanom in Kitajsko od začetka mandata predsednika Ma Ying-jeou leta 2008 znatno zmanjšale. Strani sta junija lani podpisali okvirni sporazum o gospodarskem sodelovanju. Obiski na vseh ravneh - od ministrov, njihovih namestnikov do guvernerjev provinc in celo partijskih šefov - so postali zelo pogosti. Zato menim, da Kitajska nima razloga, da bi bila nezadovoljna, če imajo druge države stike s Tajvanom. Poleg tega želimo biti odgovoren "delničar" mednarodne skupnosti in želimo si okrepiti prijateljstvo in sodelovanje z drugimi državami.

Zato si želimo celovitih odnosov s Slovenijo, pri čemer nimamo v mislih političnih stikov, temveč trgovino, turizem, kulturno izmenjavo in znanstveno sodelovanje. In morda bodo tovrstnemu sodelovanju nekoč sledili tudi politični stiki. Vsakdo iz Slovenije je dobrodošel na Tajvanu!

Tajvanski državljani lahko od januarja v države Evropske unije potujejo brez vizuma. Kaj to pomeni za Tajvan in njegove odnose z unijo?

Evropa je za Tajvance eden najbolj priljubljenih turističnih ciljev. Pridobitev vizuma za vstop v EU je bila pred tem povezana z velikimi stroški. Za štiričlansko družino je to pomenilo nekaj sto evrov, še preden so se sploh odpravili na pot. Tajvanci lahko zdaj potujejo v Evropo kadarkoli hočejo.

Pričakujem, da se bo letos število tajvanskih turistov v Evropi povečalo za najmanj 20 odstotkov. Tajvanska letalska prevoznika, China Airlines in Eva Air, ki na Dunaj letita šestkrat tedensko, imata povsem polna letala. Nemogoče je dobiti prazen sedež. To je dober znak! Lani je v Evropo potovalo okoli 450.000 tajvanskih turistov, od tega jih je okoli 40.000 za izhodišče svojega potovanja izbralo Dunaj.

Tajvan si želi z EU skleniti tudi sporazum o gospodarskem sodelovanju. Podoben sporazum je lani že podpisal s Kitajsko, trenutno pa potekajo pogajanja s Singapurjem, ki dobro napredujejo.

Tajvan je zaradi blokade Kitajske, ki ima otok za del svojega ozemlja, izključen iz takorekoč vseh mednarodnih organizacij. Kako potekajo tajvanska prizadevanja za vstop v mednarodne organizacije, ali je v zadnjem času dosegel kakšen napredek?

Izpostavil bi dva pomembna dosežka - članstvo v Svetovni trgovinski organizaciji in status opazovalca v skupščini Svetovne zdravstvene organizacije. Zavedamo se občutljivosti mednarodne geopolitike, zato se zdaj osredotočamo na dve organizaciji, ki sta ključni za prebivalce Tajvana pa tudi za preostali svet.

Prva je Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (ICAO). Čez tajvanski zračni prostor vsako leto leti 40 milijonov potnikov na letalih 69 družb iz 30 držav, mi pa smo izključeni iz ICAO. Torej ne gre samo za varnost naših potnikov, temveč tudi za varnost potnikov v mednarodnem prometu.

Drugi cilj Tajvana je Okvirna konvencija ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC). Tajvan je 18. največje gospodarstvo na svetu in 22. največji proizvajalec toplogrednih plinov in je pripravljen prevzeti svoj delež odgovornosti v boju proti podnebnim spremembam. Izključenost Tajvana iz tega mehanizma v njem ustvarja vrzel. To ni pravično ne do Tajvana ne do drugih držav.

Vir:STA

Postanite Član
Postanite član Društva slovensko – tajvanskega prijateljstva, izpolnite pristopno izjavo.
Vas zanima Tajvan? Preberite si nekaj osnovih podatkov o Tajvanu, kratek oris njegove zgodovine, najdete pa lahko tudi koristne naslove in povezave. Več
O Tajvanu